– mistika slovenskih srednjeveških pesmi
Gostovanje v Franciji – Pariz, Troyes – 7. do 11. februar 2025
Ljoba Jenče, glas – Izidor Erazem Grafenauer, lutnja
Program ZNUTRANJA OD MIA SYRCA – “A l’intérieur de mon cœur” sloni na zgodnjih prevodih liturgije v slovenski jezik in legendarnih pesmi, slonečih na Legendi Aurea in so jih ljudje doma izvajali kot domačijsko glasbeno, duhovno prakso. Od teh najstarejši dokumentiran in še vedno v ljudski praksi živ, je prevod psalma 129(130) De profundis, ki ga po psalmodiji gregorijanskega korala 13. st. oglejskega patriarhata še danes občasno izvajajo v Reziji, alpski dolini v Italiji, kjer je ohranjeno eno najstarejših slovenskih izročil.
Zaradi manj uspešne reformacije na slovenskih tleh imamo ohranjenih več sto, celo tisoč ljudskih pesmi o svetnikih in drugih romarskih pesmi, med katerimi pa je dokumentirana pesem o romanju v Kelmorajn in o potopu grozeči reki Ren edinstvena, kot tudi o o tehtanju duš, starem arhetipu, ki ga najdemo v Vedah, Egiptu in najstarejši mistiki Evrope.
Zaradi dokumentirane povezave prehajanja motivov po evropskem kulturnem prostoru srednjega veka in kasnejšega obdobja, kakor tudi zaradi izvirnega pristopa izvajalke in široke mednarodne opaženosti njenega delovanja, njeno pobudo sprejema in pozdravlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, kot tudi Veleposlaništvo v Parizu, ki pripravlja v ta namen poseben kulturni večer za slovensko skupnost in vabljene goste.
Nosilka pobude promocije slovenske srednjeveške mistike je ohranjevalka slovenske nesnovne kulturne dediščine Ljoba Jenče, ki je bila večkrat predstavnica na dogodkih UNESCO in je utrla pot tej neprecenljivi kulturni dediščini na odre šestih celin sveta, od akademskih sredin, samostanov in muzejev, do preprostih naselbin človeštva.
Gostovanju pridaja svojo žlahtnost lutnjist Izidor Erazem Grafenauer, ki bo poleg improvizacij na srednjeveške teme izvedel tudi skladbe francoske renesanse.
Izidor Erazem Grafenauer, lutnja – Ljoba Jenče, glas. Foto: Polona Bartol, 2023. Cerkev sv. Andreja, Vrata-Megvarje, Zilja na Avstrijskem Koroškem.
