O meni

“V glasu Ljobe Jenče trepeta spomin sveta, a tudi možnost njegove pomladitve in prerojenja.” 

Milan Dekleva, slovenski pesnik.

LJOBA JENČE ohranjevalka ljudskega spomina
pevka, pravljičarka, zbirateljica, voditeljica vokalnih in pripovedovalskih delavnic

1994 je organizirala PRVI MEDNARODNI SIMPOZIJ PRAVLJIČARJEV(KOZJAK) v Sloveniji

2013 DRUGI MEDNARODNI SIMPOZIJ PRIPOVEDOVANJA PARZIVAL (PTUJ) z evropsko konferenco o pomenu pripovedovanja zgodb za mlade pri oblikovanju evropske kulturne identitete.

Ljoba Jenče od leta 1988 kot svobodna umetnica zbira, raziskuje in predvsem poje in pripoveduje iz slovenskega ljudskega spomina doma in po svetu. Gostovala je na šestih celinah. Letno je izvedla tudi do 100 nastopov za otroke in odrasle.

Vodi delavnice umetnosti pripovedovanja pravljic, razvija naravno metodo za glas in sistemske postavitve povezav z ozvezdjem glasov, vokalne delavnice za domače, kot tudi za udeležence iz tujine ali na mednarodnih festivalih. Skrbi za nesnovno kulturno dediščino Cerkniškega polja in razvoj umetnosti v zasebnem Zavodu Pajn – Hiša izročila.

Zanjo je značilno, da ljubi naravno akustiko, neposreden stik s poslušalci in da med petje a capella sem in tja vključi preprosto ljudsko zvočilo ali glas ptic. Sodobnega človeka nagovarja, da bi tenkočutno prisluhnil svoji notranjosti in bogastvu ljudskega spomina, ki nosi odtis pravezi s kraljestvi narave in vesolja. Samospoznanje skozi ljudsko izročilo in nenehno poglobljeno umetniško stremljenje jo vodi na poti do edinstvenosti in univerzalnosti v človeku. Veliko nastopa tako za otroke kot za odrasle, doma in v tujini. Nekaj posebnega je bilo njeno gostovanje na Tibetu in v Nepalu, kjer je uspela naše arhaične pesmi predstaviti na tak način, da so se ji odzvali celo tibetanski menihi s svojo molitvijo. Sicer so ji prisluhnili tudi v Kanadi, Argentini, po Evropi, v Afriki, Aziji, Avstraliji. Na gostovanjih uspe vzpostaviti neposreden stik s prvobitnimi kulturami. V zadnjem projektu Komunikacija eholokacija(2020, KDNG Pixxelpoint) z Jasno Hribernik pa izpostavlja tudi svoj globok stik s svetovi narave in največjimi bitji sveta, kiti in s projektom osvetljuje pomen in dolgovečnost slovenske mitske pesmi o bajeslovni ribi faroniki, ki nosi na hrbtu cel svet. V posebno veselje ji je, kadar med publiko začuti, da se med poslušanjem starih pesmi in zgodb v ljudeh zbudi spomin na naše bistvo, naše duhovne korenine in dediščino prednikov. Kdor ima spomin, ima tudi prihodnost, tako posameznik, kot tudi narod sam.

Živi ob Cerkniškem jezeru, po gimnaziji v Postojni je študirala ekonomijo in delala v turizmu 5 let. Pri delu je opažala neljube posledice, ki jih turizem povzroča v narodnih parkih, istočasno je odkrila, da med ljudmi na Notranjskem živi še veliko duhovnega bogastva, tako je zapustila svet ekonomije in se podala v humanistiko na pot zbirateljice in v umetnost kot interpretka, pevka in pravljičarka. Na šolanje za naravni glas, oziroma eterični ton se je odpravila v Anglijo – Emerson college-Tonalis institute for development of tonal awareness, kjer je spoznala werbeck tehniko, euritmijo in oblikovanje govora po Rudolfu Steinerju, od leta 2000 obiskuje ure solo petja, občasno ustvarjalni govor(Creative Speech), sicer pa je vsa leta skrbno raziskovala način slovenskega ljudskega petja in pripovedovanja med ljudmi.

V letih 2013-16 je ustanovila in razvila izobraževalni center za nesnovno kulturno dediščino HIŠA IZROČILA ob Cerkniškem jezeru in s projektom V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila s pomočjo donacije eea in številnih strokovnih sodelavcev in ustanov uspela prenesti stara znanja na mlado generacijo in za svoje delo prejela posebno omembo strokovne komisije najvišjega evropskega združenja za kulturno dediščino.

Je ustanovna članica Kulturnega etnomuzikološkega društva Folk Slovenija od 1995. Od leta 2020 je članica Društva slovenskih pisateljev.

Sodeluje z Glasbeno mladino Slovenije in Društvom Bralna značka Slovenije z nastopi za otroke po vrtcih in šolah.

Nagrade, priznanja:

• 2010 Zlati taborski znak Občine Cerknica za ohranjanje notranjskega ljudskega izročila
• 2015 Medalja za zasluge ohranjanja ljudske glasbene dediščine, Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja – predlagateljica Simona Moličnik, Radio Slovenija
• 2017 Posebna omemba strokovne komisije evropskega združenja za kulturno dediščino EUROPA NOSTRA AWARDS za projekt V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila 2014-16 na Finskem, Turku 2017
• 2017 Pikina ambasadorka – častni naslov pokroviteljice ji je podelil festival Pike Nogavičke v Velenju
• 2022 Častna občanka Cerknice – častni naziv ji je podeljen za ohranjanje in promocijo ljudskega spomina Notranjske in Slovenije

Diskografija:

• LJOBA JENČE: Ljudska pesem poje v meni (CD/MC samozaložba 1992) ljudske pesmi slovenskih pokrajin s komentarji o izvoru in prevodom v angleščino

• LJOBA JENČE: Srčna moč – Slovenske ljudske skozi praznično leto (CD samozaložba 2001) 55 ljudskih pesmi za otroke in odrasle s posnetki ptic (dr. Tomi Trilar) in atmosferami iz narave (Boris Romih). Potrjeno dodatno učno sredstvo za šole in vrtce

• LJOBA JENČE IN GYUTO MENIHI: Lepote modrosti – Srečanje svetega zvoka Tibeta in starodavne slovenske pesmi, Društvo za podporo Tibetu (SAZAS DPT CD 001)

• LJOBA JENČE z gosti/with guests: Slovenija. Odmevi večnosti/Slovenia. Echoes of Eternity, Pripovedne, obredne in druge ljudske pesmi/Slovenian Ballads, Ritual Songs and Other Traditional Song(cd MOHORJEVA CELOVEC, 2011) Gosti/guests: Uroš Polanc – pozavna/trombone, Domen Marinčič – viola da gamba, Janez Jocif – psalterij, portativ, Duško Mamut Badovinac – gongi, Nina Volk – oprekelj/dulcimer. Popdora Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

• In memoriam Pavle Merku ZVENENJA SLOVENIJE – APZ Tone Tomšič, zborovodkinja Jerica Gregorc Bukovec, skladateljica Bojana Šaljić Podešva, izvedba štirih ljudskih pesmi z zborom Ljoba Jenče

• LJOBA JENČE: O lepa moja Vida/Oh, my fair Vida – slovenske ljudske balade in ljubezenske pesmi/traditional ballads and love songs(Založba Pivec, 2019) z gosti: Jure Goručan, klavir, Boris Kovač, saksofon in tonski producent, Milena Jančurič, flavta.

Publikacije dokumentarnega gradiva ljudske glasbe

• Ljudski pevci in godci z Notranjske/Live Folk Music (MC, Druga godba, GMS, 1990) glasbena producentka in spremno besedilo

• JEZERCI – Ljudske pesmi Cerkniškega polja (MC, samozaložba, uredila in izdala LJ, 1995) Občina Cerknica, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

• NOTRANJSKO…je šla meglica ‘z jezera (cd, samozaložba, LJ 2007) 42 ljudskih pesmi in viž, dokumentarno gradivo GNI ZRC SAZU 1957-1968, Ljoba Jenče 1988-2007

• NOTRANJSKO…je šla meglica ‘z jezera(pesmarica, samozaložba, LJ, 2009) uredila: Ljoba Jenče, strokovno besedilo: Marko Terseglav, transkripcije melodij Urša Šivic, besedil Ljoba Jenče

• LOKOVEC . POSLUŠAM KOVAČA – Ljudske pesmi, viže in govor(TD Lokovec, 2008, zanj Miroslav Šuligoj Bremec)gradivo posnela in uredila Ljoba Jenče, nastopajo domačini Domači pevci z Lokovca, Darko Bratuž, Milka Bremec…. Vesel Granjkančane. Podpora Mestna občina Nova Gorica.

• BLOKE – Sem šu, sem šu čez gmajnico – Ljudske pesmi in pripovedi, Marija in France Anzeljc Petračeva(knjiga z zgoščenko, Občina Bloke, KD Bloke, 2010, uredila Ljoba Jenče, posnel Jože Rajk, spremna beseda Ljoba Jenče in Simona Moličnik, prevod Robert Riley, oblikovanje Polonca Strman)

• Dr. France Prešeren – Neiztrohnjeno srce – pevci v Prešernov spomin(RTV Slovenija, Založba kaset in plošč, 2000)prepesnjena ljudska Od kralja Matjaža – Ljoba Jenče in Marino Kranjac.

Prisotna tudi na skupnih zgoščenkah:

• FOLK PREPOROD NA SLOVENSKEM; posnetki s koncertov festivala Druga godba v Ljubljani od leta 1986 do 1997 (CDG 003, Druga godba ’98)

• HYPERBOREA CD 1999 – Vlado Batista, Renato Chicco, Saša Olenjuk, Ljoba Jenče, (Kaj pa delajo ptički) interpretacija z jazz glasbeniki

• Sodobna ljudska glasba na Slovenskem I, Kulturno društvo Folk Slovenija 2000 (KD FS CD 01)

• Sodobna ljudska glasba na Slovenskem II, Kulturno društvo Folk Slovenija 2001 (KD FS CD 02) urednica zgoščenke

• ETNO – Glasbene poti po dolgem in počez, Slovenija (SIGIC, 2011) št.11. Cin cin cin belo Ljoba Jenče

• Pripovedovalski variete v Kavarni Union/Deset zgodb, (CDPV, 2012), Kako je nastalo Cerkniško jezero in Hudič žene polhe past, Ljoba Jenče

Filmska produkcija in Televizija Slovenija:

• Zadnji čoln, dokumentarni film o Cerkniškem jezeru(VPK, 2004), režija Jasna Hribernik, prva nagrada za dokumentarni film na 7. festivalu slovenskega filma v Portorožu, 2004. Ljoba Jenče, avtorska glasba za vokal in petje.

• Med hribi kačjih glav – dokumentarni film o staroverskem izročilu etnološko bogate vasi Lokovec(TV Slovenija, 2004) režija Hanka Kastelicova, scenarij Jadran Strle, Pavle Medvešček, Ljoba Jenče svetovanje pri vsebinah in petje. TD Lokovec in domačini, zanje Miroslav Šuligoj Bremec.

• Pojoči kamenčki, avtorski kratki filmi ljudskih pesmi, Ljoba Jenče izbor in petje, režija Jasna Hribernik(TV Slovenija, uredništvo za mladinski in otroški program, urednik Milan Dekleva, 2006)

• Sunita, Vitanje v vesolju(SFC, RTVSLO, 2004) režija Jasna Hribernik, Glasba: Bojana Šaljić Podešva, glas: Ljoba Jenče

Televizija Slovenija:

• Alpe Donava Jadran

• Slovenski magazin

• Orion

• Opus, 2017

• Miklavžev koncert 25 letnica 

Radio Slovenija:

• Slovenska zemlja v pesmi in besedi – 8 avtorskih oddaj o Notranjski in kot gostja, urednica Jasna Vidakovič, 1 iz Lokovca, urednica Simona Moličnik

• Pota naše glasbe, 1992

• Noči v Stari Ljubljani, 2019 – Pernahtna nit – koncert ob 30. letnici delovanja, v živo na Ars-u.

Knjižne izdaje:

• Glasba 4 za četrti razred 8-letne osnovne šole(MK, 2002) A. Pesek; Ljoba Jenče: izbor notranjske ljudske glasbe in pripovedi ter pevska in govorna izvedba.

• Jenče L.: Sedi k meni, povem ti eno pravljico(2006, Mariborska knjižnica)Za ohranjanje slovenskega izročila, Zbornik prvega simpozija pravljičarjev, Priročnik pripovedovanja pravljic 1, 17 avtorjev, 364 str.

• Otroška pesmarica, Slovenske ljudske pesmi(knjiga in cd, MK, 2006)izbrala in uredila: Urša Šivic, Marko Terseglav, ilustracije Danijel Demšar; 4 pesmi zbrala in zapela Ljoba Jenče

• Ljudem, Ljudska dediščina za muzeje na Banjški in Trnovski planoti,(Ustanova fundacija biT, 2009, eea grants) več avtorjev, L. Jenče: O pomenu ljudskega petja. Nosilka raziskave ljudske pesmi na Banjški planoti in povezovalka partnerstva eea.

• Pravljična vas Leše(Občina Prevalje, 2012), Ljoba Jenče: avtorski pravljici:  Skrivni gospodar življenja in Žal žene in zaklad kravjih rogov.

• Povedka o nastanku Cerkniškega jezera, družinsko lutkovno namizno gledališče, Ljoba Jenče, Jožef Žirovnik(Pajn, 2015) zamisel: Ljoba Jenče, oblikovanje in ilustracija Božidar Strman, tehnična izvedba Urša Telič Miler, tisk Abakos.

Drugi o Ljobi Jenče:

Prof..Jože Faganel, Katedra za odrski govor in umetniško besedo AGRFT v Ljubljani
Petje Ljobe Jenče odlikuje: izvrstna dikcija, ki zagotavlja dobro razumljivost besedila, spoštovanje pravorečnih uresničitev v izbranem organskem govoru in tudi v standardnem govoru; smotrno členjenje besedila z ustreznimi emocionalnimi poudarki; kultiviranost izvedbenega načina, ki spodbuja posnemanje kultivirane izreke ne glede na izbrano govorno zvrst; celovita interpretacija besedila s finim občutkom za razmerje med detajlom in celoto; uravnoteženost med govorno in glasbeno ravnino; visok umetniški vtis s prisotno osebno noto; preprostost in lahkotnost izvedbe, zaradi katere precejšnja tehnična zahtevnost besedila pri poslušanju ni opazna. Zato je zvočno gradivo dragocen pedagoški prispevek k spodbujanju govorne kulture slovenskega jezika.

Mag.Milka Ajtnik, Zavod za šolstvo Republike Slovenije
Srčna moč je gradivo, ki ga slovenska šola in predvsem glasbeni predmeti že dolgo čakajo. Slovenske ljudske skozi letni krog praznovanj in letnih časov so parada odsevov pestrosti glasbe in običajev slovenskih pokrajin, ki kažejo atmosfero glasbene in besedne govorice. Glasbeni eko-etno projekt podpira medpredmetno povezavo novih učnih načrtov. Pristop k delu je večplasten, izrazito strokoven, v tem pa tudi topel in popoln. Gradivo kar vabi k sprejemanju, k novemu ali ponovnemu spoštovanju izročila, ki se počasi kot pesek med prsti izgublja v splošni globalizaciji. Laserska plošča je pravi izbor za ohranjanje lepot ljudskega spomina. Marec 2001.

Milan Dekleva, slovenski pesnik, urednik otroškega programa na TV Slovenija
“POJOČI KAMENČKI” interpretacije slovenskih ljudskih pesmi v oddaji za otroke na TV Slovenija
V glasu Ljobe Jenče trepeta spomin sveta, a tudi možnost njegove pomladitve in prerojenja. Ljobin pristop k pesmi (ki je vedno inkantacija celote, vsega, kar je ) je ženski v najplemenitejšem pomenu besede: v njem se prepletata materinska skrb in erotični, snubitveni klic. Nagovarjanje pesmi je za avtorico polna odgovornost do fizičnega in metafizičnega; do tistega, kar je minljivo in večno, kar obstaja kot telo, a tudi kot želja, hrepenenje in sanjarija.
Materinska skrb in snubitveni klic torej nista le čustvi, ampak stanje ustvarjalne posvečenosti, v katerem se človekova zavest objame z Drugim, ki ga pričakuje in presega.