Petje kot najbolj neposreden izraz naše duše in najbolj preprost način vzpostavljanja stika s presežnim, se iz spontane splošne skupne ali ljudske rabe umika med zbore, organizirane skupine pevcev ljudskih pesmi, k profesionalni rabi. Kaj je bilo tistega, neposrednega in čistega v spontani rabi, kar bi lahko danes človek obnovil, da bi spet vzpostavil avtentičnost s samim seboj in skupnostjo? Posvetili se bomo izboru ljudskih pesmi češčenja prihajajoče pomladi in priprav na največji praznik Vstajenje. V pomladanskih obredjih se močno prepleta starosvetno izročilo s krščansko vero. Sonce pridobiva moč, narava pričenja cveteti in zeleneti, ljubezen vznika, veselje se širi navzven in človek je zopet na polju, v naravi. V marcu, ko se zgodi enakonočje ali po domače ‘imohtenca‘, sledi Materinski dan, ko praznujemo Angelovo oznanjenje Mariji, ki nasleduje predkrščansko češčenje Velike Matere vseh bogov. Prav kmalu za tem sledijo obredja v Velikem tednu kot čas težkih preizkušenj, trpljenja in nato vstajenja Kristusa kot prispodoba celotnega človekovega življenja.
